Gasilstvo je ena od idej, ki se še danes prenaša iz roda v rod.
Na podstrešju, v atovi izbici, ki je bila namenjena izključno gasilstvu, še danes visi slika ata z gasilskim praporom. Tudi moj oče je gasilec. Prav tako mami. Gasilka sem jaz, mojima otrokoma pa sva gasilstvo položila v zibko. Vse dokler obstaja prenos ideje med generacijami je to kot perpetuum mobile.
Gasilstvo, GZ Kočevje, posamezna prostovoljna gasilska društva, kot tudi družba nasploh, v svoji organizaciji, svojem ustroju, potrebuje predstavnike starejše populacije.
V enciklopedije je beseda veteran naziv za utrjenega in izkušenega vojaka, ki je sodeloval v več vojnah oz. spopadih. V gasilstvu so to gasilci stari več kot 63 let ter gasilke starejše od 50 let (v tekmovalni enoti starejših gasilk in gasilcev je zahtevana starost moških 58 let in več ter 48 let in več pri ženskah). Torej gre za ljudi, ki poznajo zgodovino, kraj, ljudi, bogatijo jih številne izkušnje. Njihova leta in dogodki, ki so jih zaznamovali, jim dajejo modrost, ki je mladim pri svojem delu velikokrat lahko v pomoč. V njihovih srcih je ideja gasilstva, prostovoljstva in dela za družbeno dobro močno zakoreninjena, zato so nam, mlajšim, dober vzgled.
A tudi gasilstvo, druženje s prijateljicami in prijatelji v gasilskih domovih in drugih prireditvah daje starejšim priložnost in hkrati možnost, da je njihovo tretje življenjsko obdobje še bogatejše, aktivnejše, bolj veselo.
Člani in članice posameznih gasilskih društev ter enako GZ Kočevje se trudimo, da se starejše članice in člani v naših vrstah počutijo nam enake, da čutijo, da s svojim vložkom koristijo delu in razvoja društva, da v gasilskih domovih najdejo svoj »drugi dom«, da so del naše zgodbe.
Enak moto poganja tudi Komisijo za veterane (v sestavi: Jožef Burja, predsednik ter člani Alojz Pretner, Franc Novak in Jože Kljun), ki za veteranke in veterane GZ Kočevje vsako leto pripravijo strokovno ekskurzijo ter druga družabna in športna srečanja.
